STATUT

GOBARSKO MIKOLOŠKEGA DRUŠTVA IG

1. SPLOŠNE  DOLOČBE

1. člen

Društva se imenuje Gobarsko mikološko društvo Ig. Sedež društva je: Ljubljanska cesta 2, 1292 Ig. Društvo ima svoj žig okrogle oblike z dvema stiliziranima gobama in besedilom »Gobarsko mikološko društvo Ig, Ljubljanska cesta 2, 1292 Ig.

Gobarsko mikološko društvo Ig (v nadaljevanju društvo), je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki jih združujejo skupni interesi in katerega namen in cilji so spoznavanje in preučevanje gliv ter njihovih rastišč in razvijanju ter pospeševanju naravi prijaznega gobarjenja v Republiki Sloveniji ter varovanje narave.

Društvo deluje kot del civilne družbe v javnem interesu od dne, 2.11.2020, ko je pridobilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

2. člen

Članstvo in delo v društvu je prostovoljno in temelji na načelu enakosti članov in pod pogoji, ki jih določajo: Zakon o društvih, Pravila Mikološke zveze Slovenije in ta statut.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa ga predsednik društva kot pooblaščena oseba.

4. člen

Društvo deluje kot samostojna in nepolitična javna društvena organizacija v skladu z zakonskimi akti RS, ki uresničuje naloge opredeljene v tem statutu, kakor tudi naloge, ki jih opredeli Mikološka zveza Slovenije.

5. člen

Društvo se na podlagi sklepa članov vključi ali izključi v Mikološko zvezo Slovenije (v nadaljevanju MZS ).

6. člen

Delovanje društva temelji na načelih javnosti. O svojem delu obvešča širšo in ožjo javnost. Ožjo javnost obvešča  na sledeče načine:

  • na društvenih sestankih,
  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
  • po potrebi na seje organov vabi predstavnike MZS in drugih državnih organov in institucije,
  • preko e- pošte.

Širšo javnost pa društvo obvešča:

  • preko sredstev javnega obveščanja

Za zagotovitev javnega delovanja društva in njenih organov ter dajanje in posredovaje podatkov in informacij je odgovoren predsednik ali od njega pooblaščena oseba.

2. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

7. člen

Namen društva je:

  • gojiti in širiti naravoslovno in naravovarstveno kulturo na vseh področjih društva,
  • spoznavati in proučevati glive ter njihova rastišča in
  • razvijati in pospeševati naravi prijazno gobarjenje.

Cilji društva:

  • seznanjati člane in ostalo javnost o škodljivosti samoniklih gob, kakor tudi z izsledki sodobne mikološke znanosti,
  • proučevati razširjenost samoniklih gliv, ugotavljanje njihove ogroženosti in odkrivanje novih vrst,
  • zbirati slovenska imena gliv in druge podatke s področja gobarstva v Sloveniji,
  • na svojem interesnem področju sodelovati z drugimi gobarskimi društvi v okviru MZS, ter drugimi organizacijami in društvi na področju varovanja narave in  okolja.

Za dosego svojih namenov in ciljev izvaja društvo sledeče nepridobitne dejavnosti:

  • izobražuje člane društva,
  • spodbuja mikološko osveščenost po načelu varovanja in zaščite gliv v naravnem okolju,
  • seznanja javnost z nevarnostmi zastrupitve in njihovim preprečevanjem
  • skrbi za širjenje in vzgojo članstva ter sodeluje pri vzgoji mladine v okviru programa članov društva,
  • z javnimi predavanji, posveti, seminarji, strokovnimi srečanji, objavami v medijih in razstavami obvešča javnost o stanju slovenske mikroflore,
  • skrbi za dobro sodelovanje z Mikološko zvezo Slovenije in ostalimi gobarskimi društvi v RS,
  • organizira udeležbe in oglede gobarskih razstav,
  • prizadeva si, da se zakonske predpise in uredbe RS v zvezi z zaščito samoniklih gliv v naravnem okolju izvaja tudi v praksi,
  • omogoča članom društva seminarje za determinatorje pripravnike, determinatorje svetovalce, determinatorje samostojne svetovalce in determinatorje mentorje,
  • prireja predavanje, ekskurzije, razstave in podobno,
  • za svoje člane prireja sestanke, tečaje, posvetovanje, seminarje,
  • pripravlja in izvaja društvene projekte za natečaje in razpise javnih sredstev,
  • izvaja promocijo turizma Občine Ig.

3. ČLANSTVO, PRAVICE IN OBVEZNOSTI

8. člen

Članica oziroma član društva (v nadaljevanju član) lahko postane vsaka fizična oseba,  ki izpolni pristopno izjavo s svojimi podatki, na kateri izrazi voljo postati član društva in s katero se zaveže delovati po statutu društva ter ki plača članarino, če je ta obvezna.

Oseba, ki želi postati član društva, posreduje društvu izpolnjeno pristopno izjavo s katero se obveže, da bo izpolnjeval članske obveznosti, ki jih določa statut, ter prejme člansko izkaznico. Izpolnjevanje pogojev za članstvo preveri upravni odbor.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Mladoletni član nima pravice voliti in biti izvoljen v organe društva ima pa enake pravice in obveznosti kot ostali člani. Volilno pravico lahko v njegovem imenu uresničuje zakoniti zastopnik.

Člani društva so:

  • redni člani,
  • častni člani (imenuje jih najvišji organ društva).

Redni član društva lahko postane vsak državljan RS, članstvo je prostovoljno.

Častni član društva lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva.

Častnega člana imenuje zbor članov društva na predlog predsednika ali upravnega odbora.

Če postane častni član oseba, ki ni član društva nima pravice odločanja.

Člani društva lahko postanejo tudi tuji državljani, ki imajo dovoljenje za bivanje v RS za daljše časovno obdobje in sicer najmanj 5 let.

9. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • z izstopom s tem, da društvu posreduje pisno izjavo
  • s črtanjem z ugotovitvenim sklepom upravnega odbora, če kljub opominom dve leti zapored ne plača članarine ali se ugotovi, da je umrl,
  • z izključitvijo, če grobo krši določbe statuta, sklepe organov društva, deluje v nasprotju z interesi društva in ravna proti koristim in ugledu društva. O izključitvi odloča častno razsodišče.

10. člen

Pravice članov društva so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva,
  • da sodelujejo pri upravljanju društva
  • da sodelujejo v dejavnostih društva,
  • da so obveščeni o dejavnostih društva,
  • da imajo v pogled v delo organov društva,
  • da se udeležujejo društvenih prireditev,
  • da dajejo predloge organom društva za spremembe in dopolnitve k aktom društva,

Obveznosti članov društva so:

  • da spoštujejo pravila društva in druge akte ter odločitve organov društva
  • da varujejo ugled društva,
  • da redno plačujejo članarino.

4. UPRAVLJANJE DRUŠTVA

11. člen

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor
  • častno razsodišče.

Mandatna doba vseh izvoljenih organov je (4) štiri leta.

12. člen

ZBOR ČLANOV

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva.

Zbor članov je lahko redni ali izredni. Redni zbor članov sklicuje predsednik na podlagi sklepa upravnega odbora. Izredni zbor članov se skliče po potrebi.

Zbor članov vodi predsednik ali predstavnik sklicateljev zbora in mora biti najmanj enkrat letno.

Sklic zbora članov, lahko zahteva ena petina članov društva, ali nadzorni odbor, ko ugotovi nepravilnosti po opravljenem nadzoru.

Zbor članov mora predsednik sklicati najpozneje 30 dni od prejetja zahteve za sklic.

Če predsednik ne skliče zbora članov v roku, skliče zbor članov tisti ki je zahteval sklic.

Vabilo o sklicu zbora članov morajo člani dobiti v pisni obliki najmanj 7 dni pred zborom. Vabilo mora vsebovati kraj, datum in čas zbora članov ter predviden dnevni red. Zbor članov se lahko skliče in izvede tudi korespondenčno (dopisno, elektronsko video, zoom).

Zbor članov je sklepčen, če je ob napovedanem času prisotna polovica članov, ali pol ure po napovedanem času najmanj petina članov.

Zbor članov odpre predsednik in ga vodi dokler zbor članov ne izvoli delavnega predsedstva.

O delu zbora članov in o prejetih sklepih se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik, zapisnikar in oba overitelja zapisnika.

13. člen

Naloge in pristojnosti zbora članov so:

  • sprejema dnevni red
  • daje smernice za delo društva
  • voli in razrešuje predsednika društva, dva člana predsedstva, zapisnikarja, dva overitelja zapisnika, verifikacijsko in volilno komisijo
  •  voli in razrešuje upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče
  • razpravlja in sklepa o delu in poročilih predsednika, tajnika in blagajnika društva, delu upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, kakor tudi o delu delovnih skupin
  • sklepa o programu dela in finančnem načrtu društva za prihodnje leto in potrjuje letno poročilo za minulo leto,
  • določa višino članarine
  • odloča o vključevanju v druge sorodne organizacije
  • voli  častne člane društva
  • rešuje prošnje in pritožbe članov društva
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje statut društva in druge akte društva
  • odloča o nakupu in prodaji premičnin in nepremičnin v lasti društva
  • podeljuje priznanja
  • odloča o prenehanju ali združitvi društva
  • odloča o drugih zadevah na podlagi statuta in splošnih aktov
  • odloča o vseh drugih predlogih upravnega odbora in članov društva
  • odloča o drugih najpomembnejših zadevah za društvo.

14. člen

UPRAVNI ODBOR

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki v skladu s statutom društva upravlja društvo v štiriletnem mandatu ( organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela),ter ostale naloge sprejete na zboru članov.

Za svoje delo je upravni odbor odgovoren zboru članov.

Upravni odbor sestavlja pet (5) do sedem ( 7 ) članov: predsednik društva, podpredsednik, tajnik, blagajnik, gospodar, referent za izobraževanje in vodja determinatorjev.

Funkcije: podpredsednik, tajnik, blagajnik, gospodar, referent za izobraževanje in vodja determinatorjev ter zadolžitve v upravnem odboru določi predsednik na prvi seji UO izmed članov upravnega odbora.

Upravni odbor lahko angažira več determinatorjev iz drugih društev v času izobraževanja in gobarskih razstav.

Izvoljenost v upravni odbor je lahko večkrat zapored.

Predsednik UO v času svojega mandata zastopa društvo v javnosti, odgovoren je za delovanje društva v skladu s statutom društva in pravnim redom RS. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in zboru članov.

Predsednik sklicuje seje, posvete upravnega odbora, zbor članov in v imenu društva podpisuje vse dokumente, vključno z materialno finančnimi. Skrbi in koordinira delo društva v skladu s programom dela sprejetim na zboru članov. O realizaciji dela poroča na sejah upravnega odbora in ostalih organov društva.

V odsotnosti predsednika, ga nadomešča podpredsednik, ki ima v tem primeru enaka pooblastila in obveze. Pooblastilo o nadomeščanju izda predsednik na predlog upravnega odbora.

Tajnik društva opravlja administrativne posle, skrbi za izvajanje nalog danih s strani predsednika in upravnega odbora.

15. člen

Upravni odbor je pooblaščen, da po potrebi, za izvrševanje posameznih nalog, imenuje občasne  komisije z določenimi zadolžitvami.

Naloge, število članov in predsednika občasne komisije, določi upravni odbor, kateremu je komisija odgovorna za svoje delo in ob zaključku tudi poda končno poročilo. Člani komisije so praviloma člani društva. O angažiranju zunanjega sodelavca odloča zbor članov.

16. člen

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, ali podpredsednik s pooblastilom. Seje upravnega odbora se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj trikrat letno.

Vabilo za seje upravnega odbora z dnevnim redom se dostavijo vsem članom Upravnega odbora in predsedniku nadzornega odbora najpozneje v sedem (7) dni pred sejo.

Član upravnega odbora ima pravico in dolžnost, da na sejah izraža in zastopa svoja stališča in posreduje mnenja ostalih članov društva.

17. člen

Naloge in pristojnosti upravnega odbora :

  • odloča o sklicu zbora članov in izvaja njegove sklepe,
  • določa posamezne naloge članom upravnega odbora,
  • pripravlja letni program društva in finančni načrt,
  • obravnava prošnje in pritožbe,
  • skrbi za evidence o članstvu in za pridobivanje novih članov,
  • skrbi za premoženje in arhiv društva,
  • skrbi finančno in materialno poslovanje društva,
  • sklepa o posameznih izdatkih, ki ne presegajo 300 EUR,
  • ustanavlja in ukinja občasne komisije,
  • predlaga črtanje članov društva,
  • Izvaja nakup in prodajo premičnin društva,
  • skrbi za sodelovanje in povezovanje z drugimi gobarskimi društvi in MZS,
  • sodeluje z ustanovami in podjetji z namenom pridobivanja sponzorstva in prispevkov,
  • pripravlja predloge o podelitvi priznanj, odlikovanj in nagrad,
  • opravlja in ureja ostale naloge, ki mu jih določi zbor članov.

18. člen

Upravni odbor obravnava in rešuje naloge na rednih in izrednih sejah odbora.

Odločitve so sprejete, če je navzoča več kot polovica članov upravnega odbora in je za odločitev glasovala več kot polovica prisotnih članov.

O poteku seje se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar. Prebere se in potrdi na naslednji seji upravnega odbora.

V zapisnik se lahko vnesejo ločena mnenja posameznih članov upravnega odbora, če le-ti to zahtevajo.

19. člen

NADZORNI ODBOR

Nadzorni odborima predsednika in dva (2) člana ter enega nadomestnega člana.

Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora na prvi seji.

Za svoje delo je odgovoren zboru članov.

Nadzorni odbor spremlja delo vseh organov društva in izvaja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Najmanj enkrat na leto je dolžan pregledati finančno in materialno poslovanje društva.

Predsednika nadzornega odbora se vedno vabi na vse seje organov društva. Nima pravice glasovanja na sejah organov društva.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani, sklepe sprejema z večino navzočih.

Nadomestni član nadomešča enega od članov odbora, ne more nadomeščati predsednika.

Nadzorni odbor je za svoje delu odgovoren zboru članov.

Vsi organi društva so dolžni izvajati sklepe ki jih je sprejel nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti. O pritožbah zoper sklepe nadzornega odbora dokončno odloča zbor članov, v volilnem letu pa pred razrešitvijo starih organov društva.

20. člen

ČASTNO RAZSODIŠČE

Častno razsodišče sestavljajo predsednik in dva (2) člana, ter en nadomestni član, z nalogo, da ugotavlja in odloča o prekrških članov društva. Za svoje delo častno razsodišče odgovarja zboru članov društva.

Predsednika častnega razsodišča izvolijo člani časnega razsodišča na svoji prvi seji.

21. člen

Častno razsodišče sprejema stališča in sklepe, če so na seji prisotni vsi trije člani in za stališča oziroma sklep glasujeta vsaj dva člana, oziroma z večino glasov.

Nadomestni član lahko nadomešča enega od stalnih članov, ne more pa predsednika.

O postopkih častnega razsodišča se vodi zapisnik in na koncu izda pisni sklep o izrečeni meri.

22. člen

Za prekršek se šteje nespoštovanje pravil in sklepov organov društva, kakor tudi dejanja ki škodujejo ugledu društva in njegovih članov.

23. člen

Častno razsodišče lahko izreče članom:

  • opomin
  • javni opomin
  • Izključitev iz društva.

24. člen

Častno razsodišče vodi disciplinske postopke in izreka kazni po Pravilniku o delu častnega razsodišča. O pritožbah proti ukrepom častnega razsodišča odloča na svojem naslednjem sklicu zbor članov društva

Pritožba na zbor članov ne zadrži izvršitve sklepa častnega razsodišča.

25 člen

DELOVANJE ORGANOV DRUŠTVA

Celotno delovanje vseh organov društva je prostovoljno. V določenih primerih lahko blagajniku, tajniku ali posameznemu članu, ki se nadpovprečno angažira z delom v društvu, dodeli primerno finančno ali materialno nagrado v okviru finančnih možnosti društva.

Sklep o dodelitvi nagrade sprejme zbor članov po končanem poslovnem letu.

26. člen

PREDSEDNIK DRUŠTVA

Predsednik društva je izvoljen za štiri leta in samostojno zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v Sloveniji in tujini. Predsednik opravlja naloge društva, ki mu jih poveri na osnovi tega statuta zbor društva kateremu je tudi odgovoren za celotno svoje delo u društvu.

Predsednik društva je tudi predsednik upravnega odbora, sklicuje seje tega organa, pripravlja dnevni rede in vodi njegovo delo. Za delo upravnega odbora je odgovoren zboru društva.

Predsednik podpisuje društvene listine.

Na predlog predsednika društva upravni odbor imenuje člane upravnega odbora, ki vodijo delo v posameznih dejavnostih društva.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu z zakonom, tem statutom in splošnimi akti društva.

27. člen

TAJNIK DRUŠTVA

Tajnika društva imenuje predsednik društva izmed članov upravnega odbora, ki mu je za svoje delo tudi odgovoren. Tajnik društva organizira in vodi strokovno delo društva, ter pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog:

  • vodi korespondenco in zapisnike upravnega odbora, zbora članov in ostalih delovnih teles
  • skrbi za pripravo aktov in letnih ter drugih poročil,
  • vodi evidenco o članih, sklenjenih pogodbah
  • vodi pregled sklepov zbora društva in upravnega odbora,
  • vodi arhiv društva.

Tajnika je mogoče zadolžiti tudi za delo in strokovno pomoč drugim organom društva ter delovnim telesom društva, ki jih za opravljanje posameznih nalog ustanovi in imenuje upravni odbor društva.

Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in predsedniku društva.

28. člen

BLAGAJNIK DRUŠTVA

Blagajnika imenuje predsednik društva izmed članov upravnega odbora, katerim je za svoje delo tudi odgovoren. Finančno- blagajniško poslovanje se vodi po predpisih Zakona o društvih in Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS33):

  • vodi evidenco plačane članarine
  • enkrat letno poroča upravnemu odboru o neplačani članarini
  • vodi gotovinsko in negotovinsko poslovanje
  • vodi evidenco prejemkov in izdatkov
  • pripravi in predstavi letno finančno-blagajniško poročilo društva.

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje društva ob upoštevanju omejitev glede varstva osebnih podatkov.

5. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

29. člen

Društvo ima svoj transakcijski račun pri pooblaščeni banki. Denarna sredstva se hranijo na transakcijskem računu društva.

Vse listine in dokumentacijo materialnega in finančnega poslovanja podpisuje predsednik, ali od njega pisno pooblaščena oseba.

Vso finančno poslovanje društva poteka preko transakcijskega računa in blagajne društva.

Finančno in materialno poslovanje društva vodi blagajnik in zunanji računovodski servis.

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki vodenja knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva, skladno z zakonom in računovodskimi standardi za društva.

Poslovne knjige se zaključuje s stanjem na dan 31. december, v primeru prenehanja dejavnosti društva oz. statusne spremembe, pa z dnem te spremembe.

30. člen

PRIHODKI DRUŠTVA

Prihodki društva so:

  • članarine
  • dejavnosti društva iz naslova materialnih pravic
  • prostovoljni prispevki, donacije,darila in volila
  • prispevki donatorjev in sponzorjev
  • sredstva javnih razpisov
  • drugi viri.

V primeru, da društvo v poslovnem letu ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga le tega uporabi za uresničevanje svojega namena ter ciljev določenih v statutu.

31 člen

PREMOŽENJE DRUŠTVA

Premoženje društva so vse premičnine in nepremičnine, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo društva in se lahko proda ali kupi le na osnovi sklepa zbora društva.

Delitev premoženja društva med člani ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena delitev materialnih sredstev pridobljenih s pokloni ali volili.

32. člen

Za opravljanje določenih aktivnosti se članu priznajo potni stroški v višini določeni s kriteriji za povračila stroškov delavcev v javni upravi.

Za vsako potovanje se v naprej izda potni nalog, ki ga podpiše predsednik društva.

Višina plačila determinatorjem za usposabljanje članov na determinacijskih tečajih, določi zbor članov za tekoče leto.

33. člen

PRIZNANJA

Za uspešno delo v društvu lahko zbor članov, na predlog upravnega odbora, posameznikom ali pravni osebi podeli:

  • pohvalo
  • pisno priznanje
  • praktično darilo s posvetilom
  • predlaga MZS svojega člana za priznanje MZS.

34. člen

PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

Društvo preneha delovati:

  • s sklepom zbora članov z dvotretjinsko večino prisotnih članov,
  • če prenehajo pogoji in razlogi, ki so narekovali ustanovitev društva,
  • v primeru, ko število članov društva pade pod deset ( 10 ),
  • na podlagi sodne odločbe
  • po samem zakonu.

Sklep o prenehanju delovanja društva se dostavi MZS in pristojnem organu Upravne enote pri kateri je društvo registrirano.

V primeru prenehanja delovanja društva, se premoženje in arhiv, po poravnavi vse obveznosti, prevzame MZS ali sorodno gobarsko društvo, v skrajnem primeru pa ustanova ki jo določi pristojni organ.

Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

6. KONČNE DOLOČBE

35. člen

Za vse kar v Statutu ni opredeljeno se uporablja neposredno določbe Zakona o društvih, SRS33 ter druge veljavne predpise RS.

36. člen

Ta statut začne veljati z dnem sprejetja na zboru članov

Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut Gobarsko mikološkega društva Ig, ki je bil sprejet 24.9.2014.

Ig,   01.03.2024                                                       Predsednica društva

Diana Govekar