V okviru Zavoda za gozdove Slovenije nam je predaval znani poznavalec medvedjega življenja
g. Milan Podlogar.
V Slovenji imamo tri zaščitene velike zveri, ki sodijo med ogrožene in problematične živalske vrste:

  • risa
  • volka
  • medveda

Medved živi od 25 do 30 let in tehta več kot 350 kilogramov. Medvedka ima 2-3 mladiče, lahko tudi do
5 in jih varuje do 2 let. Če medvedka nima mladičev, se takoj pari in to medvedi vedo. Medvedka se
pari z več samci, zato mladičev ne pobijajo, ker ne vedo čigavi so. Medvedke torej skotijo mladiče
dveh ali več medvedov.
Medved po zimi ne spi, ampak drema – upočasni življenjske funkcije. Pripravi si ležišče, lahko skalno
votlino, si nanosi listje in z vejami zakrije vhod, da mu je toplo.
V brlogu medvedka skoti tudi mladiče. Mladiči so zelo majhni, slepi in gluhi do dveh tednov,
spregledajo pa po 4-5 tednih, ob kotitvi tehtajo približno 0,50 kilograma.
Meseca maja jih pripelje na plano in takrat tehtajo že 5 kilogramov.
Odlov oziroma odvzem iz okolja določi Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Medved je vsejed, je skoraj vse kar raste v gozdu. Mrhovino zavoha tudi na nekaj kilometrov in s tem
čisti odmrle živali, ki so žrtev volka, risa ali pa žrtve prometne nesreče.
Velikokrat pride tudi v stik z človeško hrano, kar lahko izzove konflikt. Medved človeka ne smatra za vir
hrane ali sovražnika, temveč za konkurenco ali tekmeca.
Po zanimivem predavanju smo šli v gozd, kjer smo dopolnili svoje znanje o gobah. Pripravili smo
majhno razstavo z 20 vzorci gob in jih tudi popisali.
Za veselo razpoloženje in debato o medvedu in ostalih divjih živalih na našem območju nam je
gostitelj pripravil dobrote iz domačega žara.

Zapisala
Marija Medič