V soboto 30.05.2026 se je v Vidmu v občini Dobrepolje odvijala jubilejna 50. seja Mikološke zveze Slovenije. Gostitelji dogodka so bili tokrat GD Štorovke – Šentrumar – Hočevje . Predsednik društva, g. Pavle Gregorka nas je prijazno pozdravil in nam zaželel dobrodošlico. Pred začetkom seje so nam tamkajšni osnovnošolci z mentorji pripravili prisrčen kulturni program.
Nagovoril nas je tudi župan g. Janez Pavlin.
Nagovor predsednika MZS Amadea Dolenca ob 50 letnici obstoja Mikološke zveze Slovenije:
Pol stoletja povezovanja, znanja in varstva gliv: Pot Mikološke zveze Slovenije
Spoštovane delegatke, spoštovani delegati, spoštovani člani organov Mikološke zveze Slovenije, vsi toplo
pozdravljeni. Danes nimamo le še enega letnega poročila, temveč smo pred ogledalom pol stoletja dolge
zgodovine. Leto 2026 je za našo krovno organizacijo prelomno – Mikološka zveza Slovenije praznuje
svojega Abrahama.
Pot od nabiralništva k stroki: Preobrazba zveze
Korenine slovenskega organiziranega gobarstva segajo v leto 1961, ko je bila v okviru Prirodoslovnega
društva Slovenije ustanovljena Mikološka sekcija. Prvi predsednik je postal prof. dr. Viktor Petkovšek. Leta
1969 se je sekcija osamosvojila v samostojno Mikološko društvo. Ključni korak je sledil leta 1976, ko so se
mikološke sekcije preoblikovale v gobarske družine, društvo pa v Zvezo gobarskih družin Slovenije
(ZGDS). Ta je bila ustanovljena februarja 1976 na pobudo 14 gobarskih društev, predvsem po zaslugi dr.
Dušana Vrščaja, ki je pomembno prispeval k preventivi zastrupitev in izobraževanju.
Če pogledam na obdobje od leta 2000, ko sem prevzel predsedovanje, lahko z zadovoljstvom rečem, da smo
zastavili delo na novih, trdnih temeljih. Takoj po prevzemu funkcije smo se lotili ključnih sprememb.
Pot, ki smo jo prehodili, ni bila le časovna, temveč predvsem vsebinska. Prelomno leto 2000 je prineslo svež
veter in jasno vizijo. Takrat smo začeli s korenitimi spremembami temeljnega akta in sprejeli Kodeks, ki je
postal moralni kompas našega delovanja. Eden najpomembnejših korakov je bil sprejem kriterijev za
uvrščanje gliv v seznam s slovenskimi poimenovanji, kar je pomemben prispevek k poznavanju nacionalne
biodiverzitete. S tem smo glivam podelili tudi domovinsko pravico v našem jeziku in kulturi.
Da bi utrdili strokovni ugled, smo se iz Zveze gobarskih društev preimenovali v Mikološko zvezo Slovenije.
Ta sprememba ni bila le kozmetična; bila je izjava, da nismo le nabiralci gozdnih plodov, temveč varuhi
biodiverzitete in raziskovalci kraljestva gliv. K temu je pripomogla tudi selitev sedeža v Podsredo, v osrčje
Kozjanskega parka. Tam smo dobili prostor za nemoteno strokovno delo, arhiviranje dokumentacije in tudi
bivanje. V okolju, ki je povezano z naravo, se je okrepila vsebinska povezanost z raziskovanjem gliv.
Mikološka zveza Slovenije že pol stoletja deluje kot krovna organizacija, ki povezuje gobarska, gobarsko-
mikološka in mikološka društva po vsej državi. Združuje tako strokovnjake kot tiste, ki jih svet gliv
navdušuje bolj ljubiteljsko, a z enako mero spoštovanja do narave. Ob tem jubileju velja poudariti, da je bila
pot od nabiralništva do prepoznavne strokovne institucije dolga in polna odločilnih korakov.
Stebri delovanja: Sodelovanje in izobraževanje
Naša moč danes izvira iz tesnega sodelovanja z institucijami, kot so Gozdarski inštitut Slovenije,
Ministrstvo za okolje in prostor, Kozjanski park in drugimi. Skupni projekti, kot so popisi travniških gliv,
posebej vlažnic, izdelava rdečih seznamov ogroženih gliv in sodelovanje pri različnih razpisih, so MZS
postavili na zemljevid resnih znanstvenih partnerjev.
Posebno ponosni smo na naš izobraževalni sistem. Pravilnik za izvajanje strokovnih izpitov je zagotovil, da
imamo v svojih vrstah usposobljene determinatorje, ki svoje znanje širijo na mikoloških srečanjih, razstavah
in predavanjih. Brez nenehnega izobraževanja in vzgoje mladih rodov bi bila naša dediščina le črka na
papirju.
Dosežki in izvedene aktivnosti
V zadnjem obdobju smo nanizali številne uspehe:
- Strokovne publikacije in seznami: Redno posodabljanje seznamov gliv Slovenije in sodelovanje pri
strokovnih revijah. - Terensko delo: Številna mikološka srečanja po vsej Sloveniji, ki služijo tako druženju kot
raziskovanju novih rastišč in gliv. - Varstvena vloga: Aktivno sodelovanje pri zakonodaji o varstvu samoniklih gliv in ozaveščanje
javnosti o pomenu ohranjanja habitatov.
Zahvala in pogled naprej
Mislim, da je bilo v 50 letih postorjenega veliko – od temeljnih statutarnih in strokovnih reform, prek
premika k resni mikološki organizaciji, vzpostavitve ključnih sodelovanj, selitve v naravi prijazno okolje
Podsrede, do nenehnega izobraževanja, razstav in varstvenih prizadevanj. A nobeno delo ne uspe brez ljudi.
Vsa ta leta so organi MZS delovali požrtvovalno in predano. Prav zato se ob tej priliki iskreno zahvaljujem
vsem, ki ste od leta 2000 delovali v organih Mikološke zveze Slovenije. Vaša prizadevnost, znanje in
vztrajnost so tisti, ki so MZS pripeljali do tega lepega jubileja.
Postorjenega je bilo ogromno. A narava nas uči, da je rast neprekinjen proces. Naj bo ta 50. obletnica le
odskočna deska za nove generacije ljubiteljskih mikologov, ki bodo s ponosom zrli v preteklost in z
odgovornostjo stopali v prihodnost.
Naj Mikološka zveza Slovenije tudi v naslednjih desetletjih ostane most med ljubiteljskim gobarstvom,
strokovno mikologijo in varstvom narave – v korist gliv, ljudi in slovenskih gozdov. Hvala vam vsem!
Predsednik Mikološke zveze Slovenije
Po poročilih in potrditvi le-teh se je odvila živahna debata. Pohvalno je, da v Sloveniji od leta 2023 ni bilo zastrupitve z gobami. V Italiji morajo biti nabiralci gob dobri poznavalci in morajo imeti izpit naziva determinator, sicer ga lahko inšpekcija kaznuje. Imeti morajo letne dovolilnice, ki jih izdajajo društva, kar za društva pomeni tudi en del vira financiranja.
GD Ptuj je prijazno ponudilo organizacijo naslednje skupščine v letu 2027.
Po končanem uradnem delu, nas je društvo gobarjev Štorovke prav lepo pogostilo.
Nekaj delegatov je odšlo še na ogled koče na Šentrumarju.
Zapisala: Diana Govekar
