Goba je svojstven produkt narave, zato je njeno proučevanje zelo zanimivo. To kar ne vidimo s prostim
očesom določimo z mikroskopom. V soboto 18.05 smo se podali na spoznavanje gob na Golovec.
Najprej smo se ustavili pri ribniku, kje so žabe imele svoj koncert, neverjetno kakšni toni in zvoki.
Glede na te lepe dvoživke smo vpisali selitveno evropsko pot od Iga do Golega, kjer poteka glavna
selitvena pot iz zimovanja v nižinska mrestišča.
V glavnem smo našle zajedavske gobe. Te gobe napadejo živ organizem in ga izčrpavajo, nazadnje pa
ga uničijo. Hartigov plutač (Phellinus hartigii). Na bukvi je raslo več kot 20 bukovih kresilk (Fomes
fomentarius). To gobo še danes uporabljajo čebelarji za dimljenje čebelic, da jih pomirijo. V starih časih
pa so nosili ogenj od hiše do hiše. Pisana ploskocevka (Trametes versicolor) je zajemala celo steblo in je
bilo že onemoglo. Ta goba je gozdni zaklad za imunski sistem.
Oči so se nam zasmejale, ko smo zagledale žveplenega lepoluknjičarja (Laetiporus sulphureus) v vsej
svoji svežini. To gobo imenujejo tudi gozdni piščanec. Ko ga uporabite v kulinariki, pečnega ali ocvrtega,
ima res okus po kurjem mesu.
Te gobe ne moremo spregledati zaradi rumeno oranžnih odtenkov, oblike klobukov vrh drug drugega, ki
so ob substratu zraščeni med seboj.
Za popestritev še malo fotografij
Pripravila
Marija Medič
