Koliščarji so bili v srednji kameni dobi najstarejši graditelji manjših, a stalnih naselij. Naselili so se
jugozahodno od Ljubljane, na območju današnjega barja, ki ga je prekrivalo jezero.
Koliščarsko naselje je ustavilo spreminjanje jezera v močvirje in kasneje v barje.
Danes so tukaj polja, travniki in grmovnato obrobje, ki so raj za različne ptice, metulje, dvoživke,
lisice, šakale in srnjad.
Da smo otrokom, udeležencem Koliščarskega tabora 2024 popestrili dan, smo jim predavali tudi o
gobah. Razložili smo jim kaj je goba, da obstajajo cevarke, lističarke z obročki in brez, ter lesne gobe.
Gobe so lahko užitne, pogojno užitne, strupene, smrtno strupene, neužitne in pa take, ki vplivajo
samo na psiho človeka, če jo zaužije.
Otroci so zvedavo poslušali in veliko spraševali. Največ otrok je poznalo jurčka, lisičko in dežnika.
Otrokom smo pustili tudi brošuro z najpogostejšimi gobami in razlikami med užitnimi in strupenimi
gobami.
Zelo pomembna je tudi kultura obnašanja v gozdu, saj tam nismo sami, smo samo gostje in v gozdu
živeče živali imajo rade mir.
Ko hodimo po gozdu, se po navadi glasno oglaša le ena ptica. To je šoja, imenovana tudi gozdni
policaj, ki drugim živalim sporoča, da je opazila čudno bitje s košaro, na dveh nogah – človeka, ki
nabira gobe :)
Za Gobarsko mikološko društvo Ig so sodelovali determinatorji Ištvan, Marinka, Sonja in Marija.
Zapisala:
Marija Medič
