Marčna polževska raste zgodaj, ko skopni sneg. Mesnat klobuk raste do premera 10 cm, ima močno
spodvihan rob, ki pozneje postane izbočen in zravnan, rahlo izbočen, starejši pa rahlo vdrt na
osrednjim delu klobuka.
Beli lističi trosovnice so debeli in voskasti, razmaknjeni in s časom posivijo.
Bet je valjast, visok do 10 cm, bele barve, pri starejši postane sivkast.
Meso je krhko, bele barve, pod kožico klobuka pa sivkasto.
Goba je vsestransko uporabna za juhe, rižote, omlete, prikuhe in za vlaganje v kis. Goba vsebuje
sečno kislino.
V tem času ne raste veliko gob, zato mladih gob ki še ne pustijo trosov raje pustimo v gozdu, saj v
nasprotnem primeru lahko pride do iztrebljanja gobe.
Nabiranje je dokaj varno, razen medvedov, saj v pomladnem času ne rastejo strupene gobe, ki bi bile
podobne marčnicam.
Z njimi se hranijo tudi živali, saj rastišča gobe spoznamo po razbrskanem listju. Nismo spoznavali
samo marčnice, ampak tudi druge gobe:
marčna polževka
smrekova storževka
žlezasta zamazanka
novčičasta skorjederka
malinasti skorjeder
navadna cepilistka
dišeča tramovka
hrastov plutač
bukova kresilka
kosmata ploskocevka
smrekova kresilača
pisana ploskocevka
zeleni zelenivec
Med potjo smo spoznavali tudi gozdne zeli, ki se uporabljano v kulinariki: deveto listno konopnico –
gozdni hren bogat z vitamini A,C in K ter MINERALI kalcij, železo in magnezij, krompirjevko in
trobentice.
Dan ni bil posvečen samo gobam in gozdnim zeliščem, ampak tudi enakonočju – prvemu
pomladnemu dnevu.
Zabeležila
Marija Medič
